Vršič

Po jutranjih zapletih in vseh možnih back-up izgovorih, zakaj ne na Vršič, sva ob 1h popoldan le štartala izpred Jasne in se povzpela na Vršiški prelaz.

Pot presenetljivo ni bila naporna, senčka skoraj celo pot, prometa.. no ja.. za turistično sezono primerno, na vrhu obvezna jota, nato pa spust v dolino in za zaključek še chill out v dobri družbi ob jezeru.

Od višine se zvrti

Dragi moji.. skočila sem! :) In po norem poletu, s še bolj norim razgledom, le varno pristala na tleh! Ne boste se me še tako hitro znebili.. :))

Med kolebanjem kje skočiti.. Bovec - Slovenj Gradec - Medulin.. je na koncu le pretehtal Medulin in izbira je bila več kot odlična. Pogled na morje.. Istro ob večerni svetlobi.. prosti pad.. vrtenje s padalom.. resno nevarno, da te zadeva zasvoji!! :)

Hvala vsem še enkrat za tako nepozabno darilo.. bolj ne bi mogli zadeti! :)

Lago di Garda

Za podaljšan vikend konec junija sva se odločila, da pobegneva nazaj na sever Gardskega jezera, kjer sva se čisto spontano (brez koles!) znašla že med prvomajskimi prazniki. Tokrat sva sklenila, da bodo v igri kolesa, s katerimi se bova podala na okoliške hribe.

Zaradi previsokih temperatur in zelo spremenljivega vremena so zadani cilji splavali po vodi.  Prvi poskus je bil vzpon na St. Barbaro in opevani spust po Anakonda trailu. Po celem dnevu dežja je popoldan le posijalo sonce in optimistično sva mislila da nama bo pa le uspelo, a je bilo vse skupaj bolj ko ne kondicijski trening vzpona, saj naju je predčasno ujela noč. Naslednji dan je obetal več.. odpravila sva se proti Passo Noti mimo Lago di Ledro, vendar sva zaključila kar pri Ledrotu, saj so dolino ponovno začeli zapirati temni oblaki. 

Kljub vsemu sva si v tem idiličnem okolju le uspela napolniti baterije in zagotovo se kmalu spet vrneva.

BiKE/HiKE'n'GRiLL @ Soriška Planina

Veliko vas je bilo, ki ste mi tako ali drugače stali ob strani ob nastajanju moje diplome in obljubila sem vam, da bo, ko zaključim, organizirana skupna turca s piknikom.. in tako se je zgodila Soriška planina! :)

Za cilj turce sem zastavila 1602m visok Možic, kamor se da priti tako peš, kot s kolesom. Naneslo pa je, da smo začetni del prepešačili kar vsi, saj se je opcija A - 'najprej dol, potem pa nazaj gor', slišala veliko manj zanimivo od opcije B - 'tja gor moramo prit'.. hrib pa je od spodaj deloval malo bolj nedolžen, kot se je pozneje izkazal. Ampak razgled je poplačal vse muke.. lepa mulatjera nas je nato popeljala vse do vrha Možica, kjer smo počakali še 3 od sedmih pohodnikov (štirje so se odločili uživati v razgledu kar iz sosednjega vrha), nato pa se spustili po serpentincah do Vrha Bače in po cesti nazaj do parkirišča. Tu pa je niti v roke prevzel Marko, ki je precejšnji del skupinice odpeljal po lokalnem trailu vse do Bohinjske Bistrice.. nasmeškov, ob zaključeni turi, ne morem opisati! :)

Po športnih podvigih pa je seveda sledil težko pričakovani GRiLL!! In pa lovljenje sončnih žarkov na travici pred hišico na sredini smučišča Soriške planine.

Hvala vsem še enkrat, da ste pripomogli k temu, da je piknik uspel, tako kot je!!

Najlepša hvala pa tudi za to, da bo moje kolo čisto, da bo zabeležena vsaka kolesarska turca, da imam priložnost negovati svoj prvi sobni drevešček in pa, da bom končno videla hribe tudi iz zraka!! Posebna zahvala pa gre tudi Janu za pivo in pa seveda MarkuK za odvoden spust v Boh. Bistrico.. Hvala vam!! In ja.. se vidimo kmalu na naslednjem BiKE/HiKE'n' GRiLLu.. na kakšni drugi lokaciji! ;)